Okrogla miza Družbeni pomen kamna, ki je 22. februarja 2025 potekala v dvorani SKD Igo Gruden, je bila priložnost, da se številno občinstvo v dvorani seznani z nekaterimi koncepti antropologije narave, povezanimi s kulturami Oceanije, ter z odnosom med človekom in kamnom.
Večer, organiziran v okviru druge izvedbe projekta CAVE, ki ga financira dežela Furlanija – Julijska krajina – Geološka služba za promocijo geološke dediščine in geodiverzitete (R.L. 15/2016), se je začel s pozdravom odbornice za kulturo Občine Devin Nabrežina – Duino Aurisina Marjanke Ban, ki ji je sledila predsednica društva Casa C.A.V.E. Fabiola Faidiga. Konferenco je moderirala kulturna antropologinja Jasna Simoneta.
Prof. Emanuela Borgnino je občinstvu predstavila staroselsko ekologijo s svojimi študijami o domorodnih pacifiških kulturah in odnosu človeka do kamna in vsega, kar ga obdaja. Za njihovo kulturo je značilno enotno videnje žive in mrtve narave, toliko, da niti kamni ne sodijo čisto v neživo naravo, zato z nekaterimi ravnajo posebej skrbno.
Prof. Katja Hrobat Virloget je opisala svoje izkušnje, pridobljene med raziskovanjem na Krasu, in poročala o analogijah, ki jih je našla na Balkanu in drugod po Evropi. Včasih postane kamen bivališče za duše, kot je to v primeru stećkov na Velebitu in drugod. Pogosto najdemo tudi pri nas velike skale, ki so jim pravili Baba, kar je v različnih zvezah tudi zelo razširjen toponim. Baba je bila skupaj s številnimi drugimi kraji s pomenljivimi imeni del mitske pokrajine, v kateri se je bil boj med silami narave, na katere je človek skušal vplivati in si jih prikupiti.
Kljub veliki razdalji med Oceanijo in Krasom sta obe govornici ugotavljali, kako blizu sta si kulturi v konceptih, kjer je kamniti element v središču obredov in nosilec pomembnih zdravilnih in apotropejskih moči. Prof. Katja Hrobat Virloget je zaključila z ugotovitvijo, da „sta si ti dve civilizaciji, preden smo (zahod, op. ur.) vse racionalizirali z ločevanjem narave in kulture, verjetno zelo podobni,” in s tem nakazala možnosti nadaljnjega raziskovanja in sodelovanja.
Konferenca se je zaključila s predstavitvijo kraške vitovske in vin, ki so fermentirala in zorela v kamnitih sodih, z zelo cenjeno degustacijo vina 6/7 Mateja Skerlja, ki jo je vodila sommelierka in novinarka Liliana Savioli.
Celotno okroglo mizo si je mogoče ogledati preko družbenega omrežja Facebook, kjer je na razpolago video.
