Razstava Kamnolomke, ki je vključena v Projekt CAVE – 2. izvedba / DRUŽBENI POMEN KAMNA finansirala Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, Centralna direkcija za varstvo okolja, energijo in trajnostni razvoj, Geološka služba za promocijo geološke dediščine in pestrosti (D. Z. 15/2016), in ga vodi Občina Devin Nabrežina – Comune di Duino Aurisina v sodelovanju z društvom Casa C.A.V.E., želi zgraditi ženski zemljevid Krasa, povezati obe strani meje, spoznati zgodbe žensk, ki so soustvarjale in ki še vedno gradijo naš širši prostor. Avtorja Barbara Kapelj in Gabriele Fuso, ki sta prvo etapo tega projekta predstavila lani v Ljubljani, sta želela sestaviti, zgraditi manjkajoče, spregledane delčke mozaika spregledane ženske zgodovine, ki sestavlja pokrajino med obema mejama. Nabrala sta zgodbe, ulovila svetlobe in sence, okruške, spomine, vozle, usode in jih prepletla, stakala v novo zgodbo, s katero želita poustvariti prostor spomina, način življenja, kot točko srečevanja in povezovanja, kot razmislek o prepletu pradavnih zgodb in zgodb današnjih žensk, ki klešejo v kamen popolnoma druge zgodbe. Ker ima vsak kamen tisočero usod in za vsakim stoji ena Marija, Olga, Jasna, Fabiola, Maddalena, Melania, Sara… Razstavo, ali bolje instalacijo, sooblikuje glasba skladateljice Larise Vrhunc.
Odprtje razstave bo v soboto, 14. junija, ob 18. uri v Portopiccolo Art Gallery v Sesljanu (TS).
Barbara Kapelj že več kot tri desetletja aktivno sooblikuje slovenski kulturno umetniški prostor. Prepoznavna je kot gledališka režiserka, scenografka, kostumografinja, avtorica predstav, performerka, vizualna umetnica in pisateljica. Zdi se, kot da z največjo lahkoto prehaja med polji gledališke umetnosti, vizualne umetnosti in literature. V vseh njenih umetniških delih je mogoče zaznati njen edinstveni pečat. Barbara je umetnica, ženska, feministka, ki misli umetnost in svet skozi perspektivo drugega spola. To počne od svojih najrosnejših let, ne da bi kadarkoli podlegla vzorcem in trendom. Njen odnos do sveta, soljudi, družbe in umetnosti je vedno in venomer v sozvočju z njeno etično in estetsko aspiracijo. Za Barbaro je umetnost tako na ravni forme kot vsebine vedno znova izziv, vedno znova raziskovanje, podajanje v neznano. Barbara je umetnica, ki ne neha iskati, ki ne pristaja na okorela pravila, ki s svojimi deli premika meje kot umetnica in kot ženska.
Gabriele Fuso deluje na področju fotografije in avdiovizualnih vsebin; njegove raziskave združujejo tehnično znanje in umetniško občutljivost ter zajemajo fotografijo, video in socialne projekte. Kot potujoči popotnik Gabriele snema podobe z nenasitno radovednostjo za nekonvencionalne zgodbe, pogosto v neobičajnih situacijah. Njegov pogled se z dokumentarnim in poetičnim pristopom opira na tisto, kar pogosto uide ali je pozabljeno/skrito. Ta želja po raziskovanju in povezovanju se kaže v zavezanosti projektom, ki raziskujejo človeško in družbeno dinamiko ter dajejo prednost čustveni/vizualni neposrednosti, ki ujame bistvo trenutka. V tem procesu se kamera in objektiv izkažeta kot instrumenta znanja, vmesnika med vidnim in nevidnim, ki v vsakem projektu sledita intimni geografiji pogledov in srečanj, kjer se fizični in notranji prostor merita v stalni napetosti med pogledom in prisotnostjo. Njegova umetnost je predstavljanje in skupna izkušnja.
Larisa Vrhunc je skladateljica, študirala je kompozicijo na visokošolskih glasbenih ustanovah v Ljubljani,
Ženevi in Lyonu ter na številnih mednarodnih mojstrskih tečajih. Je redna profesorica za teorijo glasbe na
oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je doktorirala z disertacijo Vplivi spektralne glasbe na slovensko kompozicijsko ustvarjalnost zadnjih desetletij. Je skladateljica s širokim razgledom po sodobni glasbeni krajini, a s previdno zgrajenim izrazom. V svojem homogenem, osebnem glasbenem bistvu skriva spektralne barve, lachenmannovske obravnave instrumentalnega šuma, zanimanja za zvočnost, podobno tisti iz elektroakustične glasbe, strogo preračunavanje proporcev, v bežnih obrisih pa tudi refleksije pretekle glasbe. Njena glasba se odvija kot igra krhkih, ritmično pogosto razdrobljenih tonov, zastrtih šumov, skrbno izbranih barv, previdno zloženih v miniaturne postavitve.
