med spominom, delom in mejo
V sklopu razstave Kamnolomke, ki so jo pripravili Barbara Kapelj, Gabriele Fuso in Larisa Vrhunc, bo v četrtek, 7. avgusta ob 18. uri, srečanje med prof. Marto Verginella in umetnico Barbaro Kapelj.
Pogovor se bo dotaknil spomina, identitete, dela in prostora, in povezal zgodovino z umetnostjo. Izhajajoč iz razstave Kamnolomke bosta gostji razmišljali o vlogi žensk v obmejnih pokrajinah, kjer se njihove zgodbe klešejo v kamen in čas ter prispevajo k oblikovanju skupnega in bolj zavedajočega se prostora.
Dogodek bo dvojezičen, brezplačen (do zapolnitve mest) in bo potekal v okviru projekta CAVE – 2. izvedba / Družbeni pomen kamna, na pobudo Občine Devin Nabrežina v sodelovanju z društvom Casa C.A.V.E., ki ga financira Avtonomna dežela Furlanija – Julijska krajina, Centralna direkcija za varstvo okolja, energijo in trajnostni razvoj, Geološka služba za promocijo geološke dediščine in pestrosti (D. Z. 15/2016)., v sinergiji s projektom Glasovi kamna / Glasovi kamna, L.R. 16/2024 / Slovenskim kulturnim društvom Igo Gruden.
Marta Verginella je redna profesorica za zgodovino 19. stoletja in teorijo zgodovine na Oddelku za zgodovino Univerze v Ljubljani. Med letoma 2018 in 2023 je vodila evropski projekt EIRENE, posvečen zgodovini žensk v povojnem obdobju. Objavila je številne monografije in članke na temo obmejnih študij in zgodovine spola. Je avtorica ali soavtorica 22 knjig, med njimi:La guerra di Bruno: l’identità di confine di un antieroe triestino e sloveno (Rim, 2015), Terre e lasciti: pratiche testamentarie nel contado triestino fra Otto e Novecento (Trst, 2016), Slovenka: prvi ženski časopis (1897-1902) (Ljubljana, 2017), Slovenka. Il primo giornale femminile sloveno (1879-1902) (Trst, 2019), Donne e confini (Rim, 2021), Ženske in meje(Ljubljana, 2022), Women, Nationalism, and Social Networks in the Habsburg Monarchy, 1848-1918 (West Lafayette, 2023), Women and Work in the North-Eastern Adriatic(Dunaj, 2025). Trenutno na Univerzi v Ljubljani vodi dva raziskovalna projekta, ki preučujeta zgodovino ženskega dela.
Barbara Kapelj že več kot tri desetletja aktivno sooblikuje slovenski kulturno umetniški prostor. Prepoznavna je kot gledališka režiserka, scenografka, kostumografinja, avtorica predstav, performerka, vizualna umetnica in pisateljica. Zdi se, kot da z največjo lahkoto prehaja med polji gledališke umetnosti, vizualne umetnosti in literature. V vseh njenih umetniških delih je mogoče zaznati njen edinstveni pečat. Barbara je umetnica, ženska, feministka, ki misli umetnost in svet skozi perspektivo drugega spola. To počne od svojih najrosnejših let, ne da bi kadarkoli podlegla vzorcem in trendom. Njen odnos do sveta, soljudi, družbe in umetnosti je vedno in venomer v sozvočju z njeno etično in estetsko aspiracijo. Za Barbaro je umetnost tako na ravni forme kot vsebine vedno znova izziv, vedno znova raziskovanje, podajanje v neznano. Barbara je umetnica, ki ne neha iskati, ki ne pristaja na okorela pravila, ki s svojimi deli premika meje kot umetnica in kot ženska.
