V dvorani Luttazzi se je slovesno odprla razstava »OD LJUBLJANE DO TRSTA, NABREŽINSKI, KRAŠKI IN ISTRSKI KAMEN V ITALIJI IN PO SVETU«, ki bo odprta od 19. maja do 14. julija, s prostim vstopom. Snovno popotovanje po kulturi kamna, na katerem se bo obiskovalec lahko poglobil v zgodovino, uporabo kamna v arhitekturi in umetnosti, program pa bodo popestrili tudi vodeni ogledi, izleti ter kulturne dejavnosti, delavnice in različne predstave.
Razstavo organizira skupina Gruppo Ermada Flavio Vidonis v soorganizaciji z Občino Trst in ob podpori dežele FJK.
Razstava je razdeljena na več sekcij in je postavljena v dveh paviljonih Skladišča 26 (dvorana Nathan in dvorana Sbisà) ter izhaja iz podjetniške zgodovine in osebnega življenja Gustava Tönniesa, ki je pustil globoke sledi v evropski zgodovini. Preden se je zasidral v avstrijski monarhiji, je Gustav Tönnies deloval v rodni Švedski, na Norveškem, v Franciji, Švici in v Rusiji.
Namen razstave je predstavitev kraškega in istrskega kamna, ki je imel pomembno vlogo v gospodarskem in družbenem razvoju naše skupne regije. Ključno vlogo pri tem razvoju je imela izgradnja Južne železnice Dunaj–Trst. Z železnico in pomorskimi povezavami je Trst postal vodilno pristanišče Vzhodnega Sredozemskega morja, ki je s povezavami preko Gibraltarja in novega Sueškega prekopa odprl pot od Severne in Srednje Evrope do Daljnega vzhoda in Amerike na Zahodu.
Navdihujoča zgodba
Gustav Tönnies (16. januar 1814 – 12. november 1886), ustanovitelj ene najbolj podjetnih in uspešnih družin na Slovenskem v 19. stoletju, je bil mizar, arhitekt, industrialec in iznajdljiv poslovnež. Šved in avstro-ogrski državljan je večino svojega življenja preživel v Ljubljani. Družina Tönnies, ki je bila v tistem času (med letoma 1845 in 1936) med gospodarsko najaktivnejšimi, je v slovenskem mestu pomagala ustvariti pravo industrijsko revolucijo.
Gustav Tönnies je študiral ter si pridobival praktične in delovne izkušnje v večjem delu Evrope. Leta 1845 je na povabilo župana Hradeckega prišel v Ljubljano iz Gradca, da bi zgradil streho Kolizeja, vendar je bil eden glavnih razlogov, da se je Gustav Tönnies naselil v mestu, velika poslovna priložnost, ki jo je ponujala gradnja železnice Dunaj-Trst.
V zakonu z Amalijo Malovrh (1829-1906) se je rodilo devet otrok (pet fantov in štiri dekleta). Otroci so se po končanem študiju aktivno vključili v družinsko podjetje in ohranili njegovo kontinuiteto vse do konca druge svetovne vojne.
Gustav Tönnies je v Trstu zgradil pristaniška skladišča in železniško postajo.
V drugi polovici 19. stoletja in v prvi polovici 20. stoletja je njegovo gradbeno podjetje zgradilo nekaj najbolj znanih javnih zgradb v Ljubljani: opero, sodno palačo, kompleks Mladika, stavbo Banke Slovenije, Ljubljanski dvor, osrednjo stavbo ljubljanske pošte ter številne industrijske in stanovanjske komplekse. V Ljubljani je zgradil tudi tovarno peči in strojev in livarno Koseze (1871).
Kupil je kamnolome v Nabrežini, Momjanu in Repnu, ki jih je po njegovi smrti – do leta 1918 – upravljal njegov sin Emil.
Leta 1883 je Gustav Tönnies od cesarja Franca Jožefa prejel prestižno odlikovanje zlatega križa s krono.
Gustav Tönnies je umrl 12. novembra 1886, star 72 let, in je pokopan v Ljubljani.Po ljubljanskem potresu leta 1895 je imelo podjetje Tönnies pomembno vlogo pri obnovi mesta.
Predstavljene tematike
Na podlagi te zanimive zgodovine je prvi prostor (dvorana Nathan) posvečen panojem, ki predstavljajo življenje in dejavnosti podjetja Tönnies, palače in stavbe, zgrajene v Ljubljani in Trstu, ter v preostalih mestih nekdanje Avstro-Ogrske.
Od panojev, posvečenih delovanju družine Tönnies v Ljubljani (zelena pot), nadaljujemo k panojem, posvečenim zlasti palačam v Trstu (rumena pot): palačam Carciotti, Ras, Lloyd Triestino, Berlam, gledališču Verdi, monumentalnemu pokopališču pri Sv. Ani, sinagogi, srbsko pravoslavni cerkvi Svete Trojice, cerkvi svetega Antona Novega, postaji pri Sv. Andreju, palači zavarovalnice Generali, Miramarskemu gradu, muzeju Revoltella, palači Stratti, stopnišču Scala dei Giganti, trgu Vittorio Veneto, stavbi pošte, glavni postaji, staremu pristanišču, borzni palači.
Nekatere tržaške palače so ponazorjene z lesenimi maketami, ki jih je skrbno izdelal pokojni Umberto Radivo, strasten obrtnik iz naselja Sv. Mavra in jih je podaril društvu Ermada: od makete sinagoge do trga Zedinjenja Italije z njegovimi čudovitimi palačami.
Nato se razstava posveča nekaterim palačam, zgrajenim z elementi iz nabrežinskega kamna v in tako se nahajajo v Italiji (vijolična pot) in po svetu (rjava pot), da bi poudarili pomen, ki ga je imel kamen v preteklosti kot danes: Benetke, Milano, Ravenna, Padova, Bologna, Torino, kar zadeva kamen v Italiji, ter Budimpešta, Pariz, Atlanta, Frankfurt, Gradec, Dunaj, pri čemer so seveda omenjeni le najpomembnejši projekti.
V drugem prostoru (dvorana Sbisà) je del razstave posvečen tistim, ki obdelujejo kamen: podjetjem in kamnosekom, ter bodo iz tedna v teden dopolnjeni z novimi elementi. Podjetja iz devinskonabrežinske občine, Zgonika, Repentabra ter sosednje Slovenije. V vitrinah in na oglasnih deskah so razstavljeni delovni materiali, končni izdelki in zgodovinska dokumentacija, ki zaokrožajo celovito sliko te pomembne obrti.
V zadnjem delu drugega prostora je fotografska in dokumentarna predstavitev o uporabi kamna za spomeniške namene, zlasti za gradnjo spomenikov in okopov, s posebnim poudarkom na grafitih, ki so nastali med obema svetovnima vojnama, ki sta močno prizadeli to območje. Ob fotografskih panojih sta dve diorami, posvečeni Grmadi in bitkam na Soški fronti, ki se navezujeta na vodene oglede, ki jih bodo promovirali v času razstave.
V sinergiji z drugimi akterji se razstava nadaljuje z zbirko slik kamnolomov iz projekta Kave – Ekosistem nabrežinskega kamna – Muzej nabrežinskega kamna in kamnolomov, ki ga je s prispevkom podprla Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina za spodbujanje geološke dediščine in geo-pestrosti (D. Z. 15/2016) in jih vodi društvo Casa C.A.V.E, ter zaključna razstava prve izvedbe vključujočega projekta Krea(k)tivni Kras, ki ga je prav tako zasnovalo društvo Casa C.A.V.E. in katerega glavni cilj je promocija območja s pomočjo sprehodov, razstav in delavnic za izdelavo pripomočkov in spominkov. Tudi ta projekt je financirala Dežela Furlanija Julijska krajina.