Ob zaključku Projekta KAVE – Ekosistem nabrežinskega kamna / Proti Muzeju nabrežinskega kamna in kamnolomov, ki ga je podprla Avtonomna dežela Furlanija – Julijska krajina z namenom ovrednotenja geopestrosti in geološke dediščine (D. Z. 15/2016), je Občina Devin Nabrežina – Duino Aurisina pripravila pomembno okroglo mizo z naslovom »Preizkusni kamni. Kamen in krajinska umetnost,« ki se je odvijala v petek, 5. aprila, v prostorih Slovenskega kulturnega društva Igo Gruden, Nabrežina, 89 – Devin Nabrežina (TS).
“Projekt, ki ga predstavljamo, je pristen prikaz našega teritorija, saj povezuje zgodovino in sodobnost, stare poklice in nove tehnologije ter predstavlja okolje, ki ponuja svoje naravno bogastvo v obdelavo za enostavne zidake in istočasno za velike umetnine, predvsem pa je prikaz teritorija, v katerem se, še danes kot nekoč, srečujejo ljudje od vsepovsod in ti ljudje imajo skupni cilj. Mogoče je bil skupni cilj nabrežinskih kamnolomcev le preživljanje družine, danes, po zaslugi tega projekta, je ta skupni cilj postal tudi odkrivanje in medsebojno spoznavanje”.
Projekt Kave – Ekosistem nabrežinskega kamna
Projekt KAVE je za projektni koncept imel pripoved o kraškem okolju na tematski osnovi. Ovrednotenje geoloških, kulturnih in značilnih vidikov Občine Devin Nabrežina, na primer rimskih kamnolomov, geo-točk, prazgodovinskih najdišč, kamnite arhitekture, zgodovinskih dokumentov kamnarskih podjetij in tega območja, naravoslovnih in zgodovinskih poti, se namreč uvršča v širši okvir bodočega Geoparka Kras, v katerega je vključen projekt KAVE, skupaj z Muzejem nabrežinskega kamna in kamnolomov KAMEN.
Projekt je poudaril temeljne elemente, kot sta geološki pomen nabrežinskega kamna in njegov zgodovinsko-etnografski vpliv na to območje. V ta namen je bila urejena inkluzivna poučno-turistična “Pot kamna št.1”, ki omogoča spoznavanje kamnolomov v kraju Nabrežina Kamnolomi. Projekt KAVE je bil zasnovan eksperimentalno in izkustveno, pri čemer je bil likom geologa, zgodovinarja in vodnika dodeljen pomen pomembne znanstvene referenčne osebe, likom umetnika, kiparja in drugih predstavnikov kulture in dela pa pomen občutljivih posredovalcev identitete in razvoja, s čimer je v ospredje postavljen namen trajnostnega in vključujočega turizma na tem območju.
Okrogla miza „PREIZSKUSNI KAMNI. KAMEN IN KRAJINSKA UMETNOST“
Namen okrogle mize “Preizkusni kamni. Kamen in krajinska umetnost” je bil predvsem v tem, da je želel predstaviti lokalni skupnosti ponovno odkritje in kulturni preporod nabrežinskega kamna, in sicer po zaslugi projekta KAMEN – Muzeja nabrežinskega kamna in kamnolomov ter številnih festivalov in dogodkov, ki se vrtijo okoli tega čudovitega elementa. V razpravah med pričevalci iz sveta umetnosti, gospodarstva, hrane in vina, znanosti in naravoslovja ter predstavniki že ustanovljenih ekomuzejev, ki jih je moderirala novinarka Martina Vocci, so bile izpostavljene ideje in predlogi, s katerimi bi se lokalna skupnosta Nabrežine in Krasa lahko poistovetila in si lažje predstavljala njegovo prihodnost projekta muzeja KAMEN.
Program
Zbrane sta v imenu institucij pozdravila Odbornica za kulturo, šport, izobraževanje, turizem, socialno in mladinsko politiko Občine Devin Nabrežina Marjanka Ban in deželni svetnik za varstvo okolja, energijo in trajnostni razvoj Dežele Furlanije – Julijske krajine Fabio Scoccimarro.
Okroglo mizo sta uvedli Maddalena Giuffrida in Fabiola Faidiga iz društva Casa C.A.V.E. – Contemporary Art Visogliano / Vižovlje Europe, ki je pred enim letom stopilo ob bok občinski upravi pri razvoju projekta. Na kratko sta ob prisotnosti Jasne Simoneta, predsednice SKD Igo Gruden, predstavili dogodke, posege in prireditve, ki so potekali v sklopu projetka KAVE. Naravoslovna vodnica in popularizatorka znanosti iz podjetja Estplore Sara Famiani, ki že od vsega začetka sodeluje pri projektu KAMEN, je spregovorila o “Kamnu kot krajinskem elementu z vidika turizma in poznavanja ozemlja, o poteh in vodenih ogledih kamnolomov”.
Okrogla miza se je nadaljevala z izkušnjami, ki jih je podal podjetnik Tommaso Pizzul iz podjetja Cava Romana, ki je izpostavil gospodarsko vlogo nabrežinskega kamna, tako v preteklosti kot v današnjih dneh. Kulturna in muzejska delavka Emanuela Uccello je opisala, kako je spoznala nabrežinski kamen prav na vodenih ogledih po kamnolomih in kako je potem vidik uporabe tega krajevnega materiala vključila v razstavo Silva Lapidea. Sledil je predsednik Kulturnega konzorcija za Tržiško (upravljavec Ekomuzeja Teritoriji – ljudje in spomin med Krasom in Sočo) Davide Iannis, ki je opisal, kako je ta ekomuzej nastal že pred desetletji in zbiral materialno dediščino in pripovedi Laškega, ki predstavlja širše zaledje mesta Tržič. Direktor ekomuzeja huminskih vodotokov – Ecomuseo delle acque del Gemonese iz Humina Maurizio Tondolo je predstavil dolgoletna uspešna prizadevanja za evidentiranje in obnovo številnih raznovrstnih zidov in suhozidov v okolici Humina.
Sommelierka Liliana Savioli je predstavila vino “Kamen” (njegovo ime izhaja iz maceracije in fermentacije grozdja v kamnitih kadeh) s kmetije Zidarich, pri čemer je poudarila vpliv vsepovsod prisotnega kamna na lastnosti tega vina. Seminar se je nadaljeval s posegom, ki ga je podal strokovnjak za promocijo teritorija, GAL Carso – Las Kras – Trst, Enrico Maria Milic, ki je izpostavil pomen uporabe iskrenega in čustvenega jezika pri opisovanju območja in ljudi, ki jih je tako izrazito zaznamoval element kamna. Sklepne ugotovitve bo izpostavil direktor geološke službe Dežele Furlanije – Julijske krajine Massimo Zanetti, ki je obnovil namere Deželne geološke službe, da bo podpirala organsko zasnovane projekte za promocijo geo-točk, ki se nahajajo na njenem ozemlju.
