Kamnolomke je naslov projekta Barbare Kapelj in Gabrieleja Fusa, ki se je začel leta 2023, prva razstava pa je bila postavljena že marca 2024 v atriju Mestne hiše v Ljubljani.
Namen projekta je v iskanju nevidnih žensk, ki po splošnem prepričanju sploh ne obstajajo: to so ženske, ki delajo s kamnom. Navsezadnje, kaj bi lahko ženske počele s tako težkim materialom? Pa vendar je zgodovinopisje na fotografijah iz začetka 20. stoletja že zdavnaj zasledilo, da so bile ženske prisotne tudi v nabrežinskih kamnolomih in ne le kot prinašalke hrane. Kot je ob otvoritvi poudaril zgodovinar Ivan Vogrič, so ženske skupaj z otroki ročno nosile kamen ali vodo, v zameno pa so dobile tako skromno plačilo, da so si lahko kupile le kakšen liter mleka. Po drugi svetovni vojni, ko je v Jugoslaviji primanjkovalo moških delavcev, so ženske veliko prispevale k obujanju gospodarstva, za delo v kamnolomih pa so zaposlovali tudi dekleta. Barbari in Gabrieleju je uspelo spoznati dve izmed njih, Marijo Filipčič in Olgo Grmek, ter ju intervjuvati. In prav posnetki teh intervjujev pozdravljajo obiskovalce v razstavnem prostoru umetniške galerije Portopiccolo v Sesljanu, kjer zvenijo note skladbe, ki jo je mednarodno priznana slovenska skladateljica Larisa Vrhunc zložila za to priložnost.
Osrednji razstavni prostor je zazvela velika preproga iz mahu, v kateri so shranjeni osebni predmeti in orodje iz kamnoloma, ki so z belimi nitmi povezani s portreti žensk, ki sta jih umetnika srečala med večmesečnim raziskovanjem.
Kiparke, kamnosekinje, umetnice, raziskovalke in kuratorke, ki jim je kamen postal delo. Njihovi portreti, izdelani v tehniki cianotipije, se izmenjujejo s podobami kamnolomov, ki so sugestivne in skoraj lunarne, kot da bi opominjale na surovost tega dela. Imena žensk se pojavijo tudi na tapiseriji, ki je razstavljena ob vhodu in je glede na trenutni izjemno težki zgodovinski trenutek ilustrirana z barvami Palestine.
Razstava Kamnolomke, bo odprta do 17. avgusta ob sobotah in nedeljah od 16. ure do 19.30 in ob nedeljah tudi od 10. do 13. ure, je vključena v Projekt CAVE – 2. izvedba / DRUŽBENI POMEN KAMNA, ki ga je finansirala Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina, Centralna direkcija za varstvo okolja, energijo in trajnostni razvoj, Geološka služba za promocijo geološke dediščine in pestrosti (D. Z. 15/2016), in ga vodi Občina Devin Nabrežina – Comune di Duino Aurisina v sodelovanju z društvom Casa C.A.V.E..
